Pri sladkorni bolezni tipa 2, katere pogostnost
zaskrbljujoče narašča, hormon inzulin ne deluje dovolj učinkovito, da bi znižal
koncentracijo krvnega sladkorja, bolnik pa ga tudi ne proizvaja dovolj.
Ti dve
stanji se običajno obravnavata ločeno, vendar iz centra za raziskave sladkorne
bolezni Joslin prihajajo vesti, da sta med seboj tesno povezani. Poročajo o
presenetljivem odkritju: inzulin je na modelu miši pozitivno uravnaval lastno
proizvodnjo. To odkritje postavlja na glavo uveljavljeno prepričanje, da
inzulin pri človeku zavira in ne spodbuja delovanje celic beta, ki ga
proizvajajo, čeprav miši in človeka seveda ne moremo enačiti. Vendar so enako
potrdili tudi nadaljnji preskusi na skupini človeških prostovoljcev. Vsem so
najprej izmerili stopnjo izločanja inzulina v normalnih okoliščinah, nato pa so
pod skrbnim nadzorom intravensko hkrati prejeli analog inzulina in glukoze. Po
povečevanju količine glukoze so opazili, da je proizvodnja inzulina narasla v
primerih, ko so v krvi že bile prisotne visoke koncentracije tega hormona.
Uporabili so teste, ki so razločevali med analognim inzulinom ter tistim, ki ga
proizvaja telo. Ko uživamo ogljikove hidrate, se le-ti razgradijo v sladkorje
in te izločeni inzulin pošilja v telesne celice, ki jih porabijo kot gorivo.
Sladkor je glavni signal, ki beta-celicam v trebušni slinavki pove, naj
povečajo proizvodnjo inzulina. Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 je ta
proces moten.
Ni komentarjev:
Objavite komentar