Krč, ki vzame dih

Strihnin, glavni alkaloid strihnovca, je v Evropi sicer znan že od šestnajstega stoletja, ko so zdrobljena semena v Nemčiji pričeli uporabljati za iztrebljanje glodalcev. V odročnih krajih se je uporaba strihnina obdržala vse do danes in še vedno zaradi tega prihaja do naključnih zastrupitev. Strihnin je tudi priljubljena sestavina kriminalnih romanov, kjer se nesrečna žrtev po požirku viskija ali šampanjca (z dodanim strupom) zvija v smrtnih krčih.

Strihnovec (Strychnos nux vomica) je drevo, ki raste v južni Aziji, severni Avstraliji in na vmesnem otočju. Plodovi, podobni majhnim pomarančam, vsebujejo v beli pulpi od dveh do pet semen, podobnih okroglim gumbom. Semena merijo v premeru od 20 do 25 milimetrov, v sredini pa so rahlo vbočena. Vsebujejo alkaloide, med katerimi je največ strihnina.

Strihnin sta že leta 1819 prva izolirala Francoza Pelletier in Caventou. Rod Strychnos šteje okoli 50 vrst, ki uspevajo tudi v Afriki in Južni Ameriki. Izvlečke iz teh rastlin so domorodci stoletja uporabljali kot strupe za puščice, s katerimi so si priskrbeli hrano in se ubranili sovražnikov. 'Beli osvajalci' so bili pogoste žrtve tega neslišnega orožja, še posebno v Južni Ameriki. Tam so izvlečki iz strihnovcev sestavina znanega strupa za puščice, imenovanega kurare.

Zastrupitev s strihninom povzroči vzdraženje vseh delov osrednjega živčnega sistema, vendar ne zaradi neposrednega spodbujevalnega vpliva strihnina na živčno-mišično ploščico. Strihnin deluje bolj prefinjeno, vzdražnost živčnih celic nevronov poveča posredno, tako da zavira inhibicijo prek vmesnih živčnih vlaken v hrbtenjači, tako imenovanih internevronov, ki skrbijo za uravnavanje jakosti dražljajev med senzoričnimi in motoričnimi živčnimi vlakni. Strihnin zmanjša inhibitorni vpliv teh internevronov, zato so gibi, s katerimi se refleksno odzovemo na zunanje dražljaje, veliko močnejši, kot je to običajno. Ti so tako izraziti, de se pri hudi zastrupitvi telo ob najmanjšem zunanjem dražljaju (hrup, svetloba) sunkovito usloči, skeletne mišice udov se skrčijo (podobno kot pri tetanusu – tetanični krči), dihanje postane zaradi krča prsnih mišic in prepone oteženo in lahko preneha. Vsak zunanji dražljaj povzroči nov krč. Nižji odmerki, netoksični, pa povzročijo občutek napetosti v mišicah, povečan tonus, zato so strihnin včasih uporabljali kot tonik za 'doping' (hodci na dolge proge), pogosto so ga dajali tudi dirkalnim konjem.

Mehanizem delovanja strihnina temelji na zaviranju inhibitornega živčnega prenašalca glicina. Po zaužitju toksičnega odmerka strihnina najprej opazimo otrdelost vratu in obraznih mišic. Zelo hitro se pojavijo znaki povečane vzdraženosti – refleksnega odgovora na čutne dražljaje. Najprej so vidni v krču mišic iztegovalk, pozneje v močnem tetaničnem krču, ki telo zastrupljenca, ležečega na hrbtu, tako usloči, da se dotika tal le z lopaticami in petami. Vse skeletne mišice so v krču. Dihanje se ustavi zaradi krča prepone ter prsnih in trebušnih mišic. Ti krči so zelo boleči, zato je zastrupljenec v smrtnem strahu. Smrt je posledica paralize središč v podaljšani hrbtenjači zaradi pomanjkanja kisika. Človek ne preživi več kot dva do pet takšnih krčev, pogosto umre že v prvem, če je dolgotrajen. Zdravljenje mora biti zelo hitro in usmerjeno v preprečevanje krčev in ohranjanja dihanja. Smrtni odmerek strihnina je majhen in znaša približno 0,2 miligrama na kilogram telesne mase.

Jej, kadar si lačen!

Štetje kalorij ni najboljši način hujšanja, opozarjajo prehranski strokovnjaki in predlagajo boljšo rešitev, 'intuitivno hranjenje' ali z drugimi besedami, tehniko: 'jej, kadar si lačen'. Intuitivno hranjenje ne temelji na štetju kalorij, deležev maščob, posebnih kombinacijah živil in podobnih dietnih pravilih, temveč na notranjem glasu. Prepoznati poskuša potrebe telesa in na podlagi občutka sitosti oziroma lakote presodi, koliko hrane potrebuje telo.

Z rednim intuitivnim načinom hranjenja lahko brez težav izgubimo tudi 25 kilogramov, bistveno znižamo vrednosti holesterola v krvi, zmanjšamo tveganje za bolezni srca in zmanjšamo indeks telesne mase. Prebivalci manj razvitih azijskih držav so primarno intuitivni jedci. Verjamejo, da sta namen prehranjevanja preživetje in užitek. Ješ, ko začutiš lakoto, in nehaš jesti, ko se nasitiš, je njihovo osnovno vodilo. Ker niso izpostavljeni umetno ustvarjenemu odnosu do preobilja hrane, kot je to navada v razvitem svetu, so debelost in motnje prehranjevanja med njimi zelo redke. Razlika med dietami in intuitivnim hranjenjem je v tem, da delujejo diete proti človeški biologiji, intuitivno hranjenje pa človeka nauči, da prisluhne signalom, ki jih pošilja telo, ter dela sebi v prid, namesto da bi se nesmiselno boril proti lastnemu telesu.

Vitamini in rudnine

Ob pestri prehrani je le malo verjetno, da bi nas doletelo pomanjkanje vitaminov in rudnin. Čeprav nekateri radi posežejo po njihovih dodatkih v tabletah, kapsulah, praških …, jih večinoma lahko v zadostni meri najdemo kar v sadju in zelenjavi, pa tudi v mesu, ribah, mleku in mlečnih izdelkih.

Človeško (in tudi živalsko) telo večine vitaminov ne more samo ustvariti (sinte­tizirati) in jih mora zato dobiti s prehrano. Potrebujemo jih vsak dan, saj nam omogočajo življenje. Nujno so potrebni za tvorbo in delovanje encimov, ki sodelujejo pri pre­snovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Sodelujejo pri različnih biokemičnih reakcijah v organizmu ter so gradbeni element celic.

Za vsrkanje (absorpcijo) vitaminov ter za njihov prenos po organizmu je pomembna njihova topnost. Glede na topnost jih delimo v dve skupini:

* Topni v vodi: vitamin C-askorbinska kislina, vitamini skupine B: tiamin-B₁, riboflavin-B₂, niacin-B₃, pantotenska kislina-B₅, piridoksin-B₆, kobalamin-B_12, biotin in folna kislina.

Vitamini, ki se topijo v vodi, se z lahkoto vsrkajo v tankem črevesu in s krvnim obtokom potujejo v ciljne organe. V organizmu se ne uskladiščijo. Presežek vnesenih količin se izloča preko ledvic, zato pri teh vitaminih težko pride do zastrupitve.

* Topni v maščobah: vitamini A-retinol, D-holekalciferol, E-alfa-tokoferol in K-filokinon.

Vitamini, topni v maščobah, za vsrkanje potrebujejo maščobe in žolčne kisline. V organizmu se lahko tudi kopičijo, predvsem v jetrih, vranici in maščobnem tkivu. Zaradi tega lahko zbolimo (hipervitaminoza). Vzrok kopičenja je zelo redko posledica vnosa vitaminov s prehrano; običajno je razlog pretirano jemanje vitaminskih pripravkov. Zato bodimo pri jemanju previdni, posvetujmo se z zdravnikom ali vsaj farmacevtom.

Kdaj dodatki?

Kdaj in zakaj je včasih vendarle potrebno dodajanje vitaminov in tudi mineralov? Poleti in jeseni navadno ne, saj jih lahko dobimo več kot dovolj s hrano, če je le dovolj mešana in pestra. Vitamine in rudnine moramo dodajati:

• kadar je naša hrana enolična in kadar jemo premalo: ob hujšanju, postu, boleznih …
• kadar so potrebe povečane: pogosto pri otrocih, mladostnikih, športnikih, nosečnicah, doječih materah;
• kadar je vsrkavanje vitaminov kljub zadostnemu vnosu s prehrano zaradi različnih razlogov slabše;
• starejšim ljudem, ki zaradi bolezni ne morajo zaužiti zadostnih količin hrane in niso dovolj na prostem (sončni žarki vplivajo na nastanek vitamina D v telesu) ali zaradi obolenja želodca ne vsrkajo zadosti vitamina B₁₂;
• trogim vegetarijancem, ki ne uživajo mleka, mlečnih izdelkov, jajc in perutnine;
• vsem, ki ne marajo mleka in mlečnih izdelkov ali so nanje alergični.

Vitamin A

Pomemben je za: rast in obnovo tkiv, za dober vid, reprodukcijo (plodnost), zdravo in lepo kožo, zdravo kri, kosti in zobe, preprečuje pa tudi nastanek okužb.

Pomanjkanje povzroči: slabšo rast organizma, okvaro roženice, nočno slepoto, težje delovanje dihal ter prebavil …

Viri: zeleno, rumeno in oranžno sadje, zelena, rumena in oranžna zelenjava, mleko, maslo, smetana, jajčni rumenjak, goveja jetra in mastne ribe.

Presežek povzroči: glavobol, luščenje kože, odebelitev kosti in bolečine v sklepih, povečanje vranice in ledvic.

Vitamin B₁

Pomemben je za: presnovo ogljikovih hidratov, ohranja mišično aktivnost, skrbi za živčevje, delovanje srca in živčevja ter ohranja mentalno zdravje.

Pomanjkanje povzroči: bolezen beri-beri, srčno popuščanje, motnje v delovanju živčevja, mišično slabost in zaprtje (obstipacijo).

Viri: drobovina, suhi kvas, izdelki iz celih žitnih zrn, pršut, šunka in orehi.

Vitamin B₂

Pomemben je za: dober vid, za mišično napetost ter za zdravo kožo, lase, nohte. Pomanjkanje povzroči: vnetje vezivnega tkiva, slab vid, ranice v kotičkih ustnic, razpokane ustnice, krhke nohte in tanke lase.

Viri: največ ga je v mleku, mlečnih izdelkih, mesu (drobovini, perutnini), jajcih, ribah, listnati zelenjavi, pivskem kvasu in žitu.

Vitamin B₃

Pomemben je za: presnovo ogljikovih hidratov, zdrave sluznice, delovanje živčevja, za zdrava prebavila in za zdravo kožo.

Posledice pomanjkanja: vneta in suha koža, driska in depresija ter duševna otopelost.

Viri: stročnice, meso (drobovina), rumenjak, ribe, piščančje meso ter orehi.

Vitamin B₅

Pomemben je za: nastajanje hormonov in protiteles, veča tudi odpornost proti stresom.

Posledice pomanjkanja niso znane, ker je zelo razširjen v prehrani. Ob hudem pomanjkanju hrane (v taboriščih) so opisovali sindrom žarečih stopal.

Viri: drobovina, špinača, zelje, orehi, pšenica.

Vitamin B₆

Pomemben je za: delovanje živčevja, mišičevja in tvorbo protiteles, sodeluje tudi pri tvorbi rdečih krvničk.

Posledice pomanjkanja: vnetja kože, splošna utrujenost ter slabokrvnost, motnje v delovanju živčevja ter krči pri otrocih. Potrebe po vitaminu se povečajo pri alkoholikih, kadilcih, v nosečnosti, pred menstruacijo in med jemanjem kontracepcijskih tablet.

Viri: kvas, žita, stročnice, meso, drobovina, jajca, perutnina in ribe.

Vitamin B₁₂

Pomemben je za: tvorbo rdečih krvničk, sodeluje pri pravilnem delovanju živčevja in pri sintezi dezoksiribonukleinske kisline (DNK).

Posledice pomanjkanja: slabokrvnost, slab vid in poškodbe živčevja.

Viri: samo živila živalskega izvora, kot so meso (predvsem govedina in svinjina ter drobovina), jajca in mleko ter mlečni izdelki.

Folna kislina

Pomembna je za: nosečnice v prvih mesecih nosečnosti, saj močno zmanjša nepravilnosti v razvoju možganov in hrbtenice pri plodu. Pri vseh pa sodeluje pri pravilnem delovanju možganov.

Posledice pomanjkanja: slabokrvnost.

Viri: zelena listna zelenjava, stročnice ter vsa živila, ki vsebujejo tudi vitamin C.

Biotin

Pomemben je za: presnovo maščobnih kislin in ogljikovih hidratov.

Posledice pomanjkanja: zaspanost, hujšanje, kožna vnetja, bolečine v mišicah, občutek strahu, nespečnost, celo prividi (halucinacije).

Viri: največ ga je v jetrih, ledvicah, kokošjih jajcih, ribah in oreščkih.

Vitamin C

Pomemben je za: tvorbo kosti in veziva, celjenje ran, sodeluje pri vsrkavanju železa in je tudi antioksidant.

Posledice pomanjkanja: skorbut (majavost zob, vnetje dlesni), slabo celjenje ran, krvavitve iz dlesni.

Viri: največ ga je v sadju in zelenjavi. Še posebej veliko ga je v limonah, grenivkah, ananasu, pomarančah, paradižniku, papriki, brokoliju in krompirju.

Vitamin D

Pomemben je za: presnovo kalcija in fosforja, pri mineralizaciji kosti.

Posledice pomanjkanja: rahitis pri otrocih, mehke kosti (osteomalacija) pri odraslih ter druge deformacije kosti, mišični krči. Vitamin D nastaja v organizmu pod vplivom sončnih žarkov.

Vir: ribje olje, jajčni rumenjak, maslo, jetra.

Presežek povzroči: izgubo teka, slabost, bruhanje, povečano odvajanje seča, živčnost, žejo, srbenje, odlaganje kalcija v telesu.

Vitamin E

Pomemben za: delovanje vitamina C, delovanje selena, je tudi antioksidant.

Posledice pomanjkanja: težave z živčevjem in propadanje rdečih krvničk.

Viri: v rastlinskih oljih, celih žitnih zrnih, v orehih, lešnikih ter zeleni listni zelenjavi.

Presežek povzroči: slabost, razbijanje srca, povišan krvni tlak.

Vitamin K

Tvori se v debelem črevesu s pomočjo črevesnih bakterij.

Pomemben je za: strjevanje krvi, tvori tudi beljakovine.

Posledice pomanjkanja: motnje v strjevanju krvi in krvavitve.

Viri: največ ga je v zeleni listnati zelenjavi.

Rudninske snovi

Rudnine ali minerali sodelujejo pri naslednjih nalogah:

skrbijo za trdnost in jakost okostja ter zob;

služijo kot rezerva za potrebe organizma;

pomembni so za delovanje živčevja in mišic;

za delovanje encimov, ki sodelujejo v presnovnih procesih;

vzdržujejo kislinsko ter bazično ravnotežje organizma (pH);

potrebni so pri strjevanju krvi; pomembni so tudi za celjenje ran ter za rast in obnovo tkiv.

Glede na prisotnost v organizmu jih razdelimo na dve skupini:

1. Glavni: fosfor, kalcij, kalij, klor, magnezij, natrij in žveplo.

2. V sledeh: baker, cink, fluor, jod, krom, mangan, molibden, selen in železo.

V obeh skupinah so našteti po abecednem redu in ne po pomembnosti. Za življenje organizma so glavni potrebni vsakodnevno, in to kar v velikih količinah; rudnine v sledeh pa so prav tako nujno potrebne, a le v majhnih količinah.

Glavni vir mineralov je hrana rastlinskega (večina sadja, zelenjave, stročnice in žita) in živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki). Od vitaminov se razlikujejo tudi po svoji stabilnosti in se med pripravo ali skladiščenjem živil ne uničijo. Za vsrkavanje rudnin v organizmu je pomembna tudi njihova biološka uporabnost. Nekatere rudnine v rastlinah so vezane z določenimi snovmi in imajo zaradi tega manjšo biološko uporabnost. Količina rudnin v rastlinah je odvisna od zemlje, na kateri so rastline pridelali. V telo se lažje vsrkajo rudnine živalskega izvora (imajo večjo biološko uporabnost), na njihovo količino v živilih pa ne vpliva­jo druge snovi (polnomastno ali pa posneto mleko vsebujeta enako količino).

Fosfor

Potreben je za: pravilno tvorbo kosti in zob ter za ravnovesje kislin in baz.

Posledice pomanjkanja: fosforja v telesu je zelo redko primanjkuje, saj ga najdemo dovolj v vsakodnevni hrani.

Viri: jajca, ribe in perutnina.

Kalcij

Pomemben je za: tvorbo kosti in ohranjevanje trdnosti okostja ter tvorbo zob, delovanje živčevja, delovanje mišic, delovanje srca, strjevanje krvi, normalen krvni tlak.

Posledice pomanjkanja: motnje v živčnem sistemu, mišični krči, slabe kosti in zobje, motnje v strjevanju krvi in nespečnost.

Viri: največ ga je v mleku in mlečnih izdelkih, zeleno listnati zelenjavi in v stročnicah.

Kalij

Pomemben je za: uravnavanje tekočine v telesu (kot znotraj celični elektrolit), prenos impulzov v živčevju in za delovanje mišic.

Posledice pomanjkanja: motnje v živčevju, težave pri mišičnem delu, splošno slabo počutje.

Viri: največ ga je v žitu, krompirju, zelju in cvetači, zelenolistni zelenjavi, pomarančah, bananah, slivah in rozinah.

Klor

Pomemben je za: vzdrževanje ravnovesja kislin in baz, tvorbo solne kisline v želodcu ter za prebavljanje hrane.

Posledice pomanjkanja: porušeno ravnotežje kislin in baz.

Viri: največ ga je v kuhinjski soli, čipsu, kislem zelju, zelenih olivah, sardinah in siru.

Magnezij

Pomemben je za: delovanje živčevja in mišičja, strjevanje krvi ter gradnjo organizma.

Posledice pomanjkanja: motnje v presnovi, nepravilno bitje srca, razdražljivost, potrtost in drhtenje.

Viri: žita, stročnice, zelenolistna zelenjava in brokoli.

Natrij

Pomemben je za: uravnavanje tekočine v telesu (kot zunajcelična rudnina), pomemben je tudi za ravnotežje kislin in baz, prevajanje po živcih ter za krvni tlak.

Posledice pomanjkanja: porušeno ravnotežje tekočin v telesu, mišični krči, splošno slabo počutje, manjši apetit, slabša psihična koncentracija, pa tudi spomin.

Viri: v jedilni soli in v sleherni hrani, tudi skuhani.

Žveplo

Pomembno je za: sestavni del zgradbe proteinov v organizmu.

Posledice pomanjkanja: nastanejo le pri beljakovinski podhranjenosti.

Viri: v vsej beljakovinski prehrani.

Jod

Pomemben je za: tvorbo ščitničnih hormonov, za regulacijo rasti, vpliva tudi na presnovo.

Posledice pomanjkanja: golšavost, kretenizem, gluhonemost, povišana telesna teža ter upočasnjenost.

Viri: največ ga je v jodirani soli in morskih sadežih.

Krom

Pomemben je za: sodelovanje pri presnovi ogljikovih hidratov.

Posledice pomanjkanja: kažejo se predvsem v nekaterih obolenjih srca.

Viri: največ ga je v hrani živalskega izvora ter celih žitnih zrnih.

Mangan

Pomemben je za: presnovo kot koencim.

Posledice pomanjkanja: za zdaj še ne vemo.

Viri: največ ga je v stročnicah, zelenolistni zelenjavi ter v celih žitnih zrnih.

Molibden

Pomemben je za: presnovo kot koencim.

Posledice pomanjkanja: še niso znane.

Viri: najdemo ga v prav vseh živilih.

Selen

Pomemben je za: preprečevanje poškodb celičnih ovojnic. Je tudi antioksidant.

Posledice pomanjkanja: nekatere vrste raka.

Viri: največ ga je v mesu, ribah, jajcih in žitu.

Železo

Pomembno je za: tvorbo hemoglobina (krvnega barvila) ter tvorbo mišičnih celih v telesu, za rast tkiv, uravnavanje nastajanja encimov v telesu.

Posledice pomanjkanja: slabokrvnost (anemija). Pri pomanjkanju železa se poslabša tudi delovanje človeškega uma; slabše je učenje in tudi zmožnost razmišljanja.

Viri: meso, ribe, perutnina in jajca. Sicer pa se železo v organizmu skladišči in kroži.

Pestra prehrana ta lepoto

Na lepoto in zdravje kože odlično vplivajta sveže sadje in zelenjava, ki sta bogat vir antioksidantov (snovi, ki pripomorejo k upočasnitvi staranja celic).

Za zdravje kože so pomembne tudi dobre esencialne maščobne kisline, ki jih vsebujejo polnozrnata živila, semena, oreščki, sojina zrna, temno zelena listnata zelenjava, hladno stisnjena olja (laneno, sončnično, bučno in sezamovo) ter mastne ribe (sardele, skuša in losos). Na voljo pa je tudi veliko prehranskih dodatkov, ki vsebujejo sestavine, ki dobro vplivajo na lepo in zdravo kožo, pa tudi na čvrste lase in nohte (poiščite takšne, ki vsebujejo aktivne sestavine, kot so vitamin A – močan antioksidant, ki upočasnjuje proces staranja in kožo ščiti pred negativnimi vplivi iz okolja; vitamin B5 – ki spodbuja rast celic; biotin, snov, ki spodbuja rast in presnovo, in beta karoten – antioksidant, ki zavira proces staranja, kožo ohranja navlaženo, gladko in mladostno.)

Naša koža je zrcalo zdravja in lepote