Spregledana možganska bolezen

Hereditarna difuzna levkoencefalopatija s sferoidi (HDLS) velja za zelo redko bolezensko spremembo bele možganovine, ki je za bolnika usodna. Raziskovalci s klinike Mayo so našli gen, ki naj bi bil odgovoren za to uničujočo bolezen, in prepoznali 14 njegovih različnih mutacij. Oseba, ki ta gen podeduje (gre za CSF1R), vedno razvije to bolezen. Raziskovalci menijo, da naj bi bila bolezen precej pogostejša, kot so domnevali do sedaj.

Ker so njeni simptomi tako raznoliki, zajemajo na primer vedenjske in osebnostne spremembe do epileptičnih krčev in težav z gibanjem, so prizadetim osebam pogosto zmotno pripisali shizofrenijo, epilepsijo, demenco, Parkinsonovo bolezen, multiplo sklerozo ali možgansko kap in jih zdravili z zdravili, ki so povzročala obilo stranskih učinkov. Beljakovina CSF1R je pomemben receptor v možganih in je prisotna predvsem v imunskih celicah možganov – mikroglijah.

Raziskovalci so v raziskavi preučili vzorce DNK 14 družin, v katerih je imel bolezen vsaj en član, in jih primerjali z vzorci več kot 2.000 zdravih oseb. K izvedbi raziskave jih je spodbudil primer mlade ženske, ki so jih postavili diagnozo HDLS. Izkazalo se je, da so imeli to bolezen prav vsi njeni sorodniki. Pri enemu od njih, ki naj bi domnevno umrl zaradi multiple skleroze, so diagnozo postavili pri obdukciji.

Kako preživeti srčni infarkt

Hitro ukrepanje je glavno orožje pri srčnem infarktu. Zdravila, ki topijo krvne strdke, in ostala zdravila, ki odpirajo arterije, lahko ustavijo srčni infarkt. Preprečijo ali omejijo poškodbo srčne mišice, a jih moramo uporabiti čim prej po pričetku simptomov. Prej kot jih uporabimo, večje so možnosti za preživetje in popolno okrevanje. Idealno je ukrepanje v času ene ure od pričetka simptomov.

Pomirjajoči hmelj in nespečnost

Ljudje, ki jim nespečnost in živčna razdraženost delata še posebej hude preglavice, naj si nabavijo ali sami izdelajo aromatične hmeljeve blazinice. V postelji naj jih imajo tudi otroci, ki težko zaspijo. Blazinico si pripravimo tako, da dve do tri pesti posušenega hmelja damo v bombažno ali platneno vrečko in jo položimo pod vzglavnik. Lahko si pripravimo tudi mešanico hmelja, melise, sivke, šentjanževke in baldrijana.

Pri uživanju hmelja moramo vedeti, da so nekateri ljudje lahko alergični na pripravke, ki vsebujejo hmelj in da le-ta lahko vpliva tudi na delovanje kontracepcijskih tablet. Hmelj ni primeren za ljudi, ki se nagibajo k depresiji, niti se ga ne priporoča med nosečnostjo, saj lahko povzroči krčenje maternice. Doječe matere pa naj jemljejo le majhne odmerke kakršnegakoli hmeljevega pripravka.

Paradižnik - sadež ljubezni

Paradižnik je sadež, ki vsebuje koristne prehranske snovi in antioksidante, kot je na primer likopen, vitamine in pa kalij. Nekateri mupravijo tudi  rajsko jabolko. Paradižnik spada v družno razhudnikovk, njegov izvirni dom pa je Južna Amerika, Peru in Ekvador.

Paradižnik na vrtu moramo redno zalivati in ga zastirati z ostanki rastlin ali travnato slamo, lahko pa tudi s folijo, saj tako potrebuje manj vode, ker tla ostanejo dalj časa vlažna. Paradižnik redno privezujemo ob oporne palice z vrvicami.

Paradižnik je zelo zdrav, saj zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, raka na prostati, dojkah, materničnem vratu, mehurju, prebavilih in pljučih. V raziskavi, ki je trajala zadnjih 55 let so ugotovili, da če se na dan zaužijemo več kot 25 miligramov likopena, ki ga paradižnik vsebuje, le-ta zniža slabi holesterol za kar 10%, kar ni zanemarljiva vrednost.

Maca prežene ženske težave

Maca je dobila ime po prvem možu, ji jo je opisal in ji dal ime Gerhard Walpers daljnega leta 1843. Razmere za gojenje mace, in oblika listov in korenin so na hitro podobne repi, s katero je maca v sorodu.

Vrste mace se razlikujemo po velikosti in tudi obliki korenine. Korenine so lahko trikotne oblike, nekatere so sploščene ali okrogle ali celo pravokotne. Barva korenine je lahko zlata, kremno rumena, rdeče vijolična, ali celo modra, črna in zelena. Kot po barvah pa se razlikujejo med seboj tudi po učinkih in lastnostih.

Korenina zlatorumene ali krem barve je najbolj razširjena različica mace in priljubljena v Peruju, to pa vse zaradi svoje velikosti in dobrega nekoliko sladkega okusa. Modra in črna maca ima najvišjo energijsko vredonost, vendar pa ima grenak okus. Rdeča maca se trenutno vse bolj uveljavlja, saj so raziskave pokazale, da zmanjšuje velikost prostate pri podganah. Poleg uravnavanja hormonov ima maca iz peruja še neštetp drugih zdravilnih lastnosti.

Maca-o se že od začetka po tradiciji domačinov goji na nadmorski višini 4,100-4,500 metrov. Maca dobro uspeva le v hladnem podnebju in ne boste verjeli, na revnih tleh, kjer praktično ne raste nobena druga vrtnina ali celo rastlina. Pridelava mace v Peruju je iz ekološkega kmetijstva, saj na taki nadmorski višini živi le malo potencialnih škodljivcev, ki pa jim maca ne diši preveč. Njive mace gnojijo z ovčjim gnojem in gnojem alpak, kolobarjenje pa lahko traja tudi do nekaj let, saj so razmere in tle izredno nerodovitna. Pred predelavo v razne prehrambene izdelke korenine mace posušijo.

Polja so po večini gojena z gnojem ovc in alpak in morajo pogosto počivati nekal let, da se lahko obnovijo hranila v tleh. Hektarski donos je približno 5 ton. Za nadaljno predelavo korenine ponavadi posušijo, tako da je končna masa približno 1,5 tone. Čeprav maco gojijo tudi drugod, še ni raziskano, če razvije enake (količine) aktivnih sestavin/-e, kot andska.