Maca je dobila ime po prvem možu, ji jo je opisal in ji dal ime Gerhard Walpers daljnega leta 1843. Razmere za gojenje mace, in oblika listov in korenin so na hitro podobne repi, s katero je maca v sorodu.
Vrste mace se razlikujemo po velikosti in tudi obliki korenine. Korenine so lahko trikotne oblike, nekatere so sploščene ali okrogle ali celo pravokotne. Barva korenine je lahko zlata, kremno rumena, rdeče vijolična, ali celo modra, črna in zelena. Kot po barvah pa se razlikujejo med seboj tudi po učinkih in lastnostih.
Korenina zlatorumene ali krem barve je najbolj razširjena različica mace in priljubljena v Peruju, to pa vse zaradi svoje velikosti in dobrega nekoliko sladkega okusa. Modra in črna maca ima najvišjo energijsko vredonost, vendar pa ima grenak okus. Rdeča maca se trenutno vse bolj uveljavlja, saj so raziskave pokazale, da zmanjšuje velikost prostate pri podganah. Poleg uravnavanja hormonov ima maca iz peruja še neštetp drugih zdravilnih lastnosti.
Maca-o se že od začetka po tradiciji domačinov goji na nadmorski višini 4,100-4,500 metrov. Maca dobro uspeva le v hladnem podnebju in ne boste verjeli, na revnih tleh, kjer praktično ne raste nobena druga vrtnina ali celo rastlina. Pridelava mace v Peruju je iz ekološkega kmetijstva, saj na taki nadmorski višini živi le malo potencialnih škodljivcev, ki pa jim maca ne diši preveč. Njive mace gnojijo z ovčjim gnojem in gnojem alpak, kolobarjenje pa lahko traja tudi do nekaj let, saj so razmere in tle izredno nerodovitna. Pred predelavo v razne prehrambene izdelke korenine mace posušijo.
Polja so po večini gojena z gnojem ovc in alpak in morajo pogosto počivati nekal let, da se lahko obnovijo hranila v tleh. Hektarski donos je približno 5 ton. Za nadaljno predelavo korenine ponavadi posušijo, tako da je končna masa približno 1,5 tone. Čeprav maco gojijo tudi drugod, še ni raziskano, če razvije enake (količine) aktivnih sestavin/-e, kot andska.
Ni komentarjev:
Objavite komentar